Digitalna orodja kot podpora učenju kemijskih vsebin ter razvijanju prečnih veščin

Nina Poljanšek, OŠ Preska

V času učenja na daljavo sem se spraševala, kako naj izpeljem pouk kemije, da bo učencem vsaj malo domač, jih bo vsaj malo spominjal na pouk v šoli in se bodo zato počutili udobno, varno. Iskala sem orodja, ki bi bila funkcionalna, prilagodljiva in uporabna in bi na preprost način omogočala preverjanje predznanja, sooblikovanje ciljev in kriterijev uspešnosti, zbiranje dokazov o učenju, samopresojo, povratne informacije ter vrednotenje znanja. Pri odkrivanju orodij v času epidemije mi je bil v veliko pomoč in podporo triletni mednarodni projekt ATS STEAM, katerega član je tudi OŠ Preska. Namen projekta, ki se z letošnjim šolskim letom zaključuje, je vrednotenje prečnih veščin z digitalnimi orodji na STEM-področju. V projektu ATS STEM ter pri pouku kemije smo tako na daljavo kot v živo v zadnjih dveh letih ob Moodlovi spletni učilnici ter orodju google Drive uporabljali še digitalna orodja Padlet, Mentimeter, GoFormative (novo Formative) ter Flipgrid. Orodja so učencem omogočila podporo tako pri učenju kemijskih vsebin kot tudi pri razvijanju prečnih veščin sodelovanja ter reševanja problemov. Mentimeter in Padlet smo uporabljali predvsem za izkazovanje predznanja in sooblikovanje ciljev ter kriterijev uspešnosti. V Google Drivu so učenci zbirali dokaze o učenju, omogoča pa tudi podajanje povratnih informacij ter medvrstniško komunikacijo. Flipgrid so učenci uporabili za samopresojo ter medvrstniško povratno informacijo. Aplikacijo Formative sem pri pouku uporabljala že pred epidemijo in je zelo uporabna za vrednotenje znanja. Poleg prednosti pa imajo digitalna orodja tudi slabosti, ki so se pokazale predvsem pri pouku, ki je potekal v živo. Aplikacije so za učence lahko popestritev, prostor za izražanje inovativnosti, obenem pa s preširoko ali z nepremišljeno uporabo le-teh lahko postanejo obremenitev in izguba časa.