Ekološki odtis kot kazalec trajnostnega razvoja: Kaj nam sporoča?

Nataša Kovač, ARSO in Darja Piciga

Ekološki odtis je eden izmed najbolj uveljavljenih sinteznih kazalnikov, s katerim spremljamo porabo biološko obnovljivih dobrin, ki so ključne za naše preživetje. V času omejenih naravnih virov in vse večjih podnebnih sprememb postaja pomen trajnostnega uporabljanja naravnih virov ključen za dolgoročno načrtovanje prihodnosti. Analize ekološkega odtisa, ki jih opravlja globalna neprofitna organizacija Global Footprint Network (GFN), kažejo, da človeštvo trenutno porabi 60 % več, kot je mogoče obnoviti – ali toliko, kot če bi živeli na 1,7 planeta. Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost spremlja višji ekološki odtis. Globalni ekološki odtis je v letu 2017 znašal 2,8 globalnega hektarja na prebivalca (gha/preb.), v EU-28 pa 4,6 gha/preb. V Sloveniji je ekološki odtis še višji – 4,9 gha na preb. Porabimo toliko, kot bi živeli na treh planetih. Zato smo v ekološkem primanjkljaju. K ekološkemu odtisu na vseh ravneh največ prispeva ogljični odtis, pribl. 60 odstotkov. Večina vlad, držav in regij posluje brez jasnih strategij porabe lastnih naravnih virov. Ker so ti in njihova sposobnost obnavljanja omejeni, je še posebej pomembno vključevanje ekološkega odtisa v fazo načrtovanja posegov v okolje. S tem na preprost način ugotovimo, koliko virov zahtevamo od planeta in koliko od teh virov so planetarni ekosistemi sposobni obnoviti v primerjavi s porabo (biokapaciteta). Slednje pa zahteve spremembe v našem odnosu do okolja, katere moramo sprejeti že v času izobraževanja. Zato je vključitev ekološkega odtisa v procese izobraževanja ključna, če želimo slediti cilju – živeti znotraj meja enega planeta. Slovenija je med prvimi državami, ki so ekološki odtis vključile v nacionalne razvojne dokumente (strategija razvoja Slovenije in nacionalni program varstva okolja), s ciljem njegovega zmanjševanja za 20 % do leta 2030 (na 3,8 gha/osebo). Predvidena je tudi njegova vključitev v regionalno razvojno načrtovanje. Za namene spremljanja kazalnika, načrtovanja učinkovitih ukrepov njegovega zmanjšanja in izobraževanja o njem je bilo v sodelovanju z GFN in nacionalnimi organizacijami izvedenih več študij in projektov. Poleg razlage kazalnika bomo v prispevku predstavili njihove ključne rezultate, vključno s kalkulatorjem ekološkega odtisa. Na kratko: največji prispevek lahko pričakujemo od učinkovitih ukrepov za prehod v nizkoogljično krožno družbo in gospodarstvo ter od trajnostnega upravljanja gozdov.