Razvijanje zmožnosti reševanja problemov po vertikali

Anita Poberžnik, ZRSŠ

V avtentičnih učnih situacijah, v katerih so učenci soočeni z realističnimi problemi, konkretnimi izzivi z vsemi razpoložljivimi pomožnimi sredstvi in ovirami, v katerih nimajo vnaprej predpisanih postopkov reševanja, je pomembno, da jih skozi vzgojno-izobraževalni proces opremimo s potrebnimi znanji za samostojno  prepoznavanje problema, raziskovanje in uporabo različnih znanj pri reševanju ter kritičnega vrednotenja procesa reševanja. V prispevku bomo predstavili,  kako smo v projektu NA-MA POTI  opredelili zmožnost reševanja avtentičnih problemov ter kako smo po posameznih vzgojno-izobraževanih obdobjih, od predšolske vzgoje do vključno srednješolskega izobraževanja z opisniki opredelili ravni doseganja te zmožnosti. Podrobneje bomo predstavili tudi posamezne faze reševanja problemov s smiselno rabo digitalnih tehnologij skozi katere je priporočljivo, da učence vodimo in usmerjamo na poti njihovega reševanja problema. Prva faza je predpriprava v kateri učitelj pripravi  učno okolje  za dejavnosti učencev v posameznih fazah reševanja avtentičnega problema vključno z navodili za učence. V ta namen so  na voljo različna interaktivna spletna okolja za sodelovanje in za spremljanje dela z refleksijo. V fazi uvida v problemsko situacijo učenci razpravljajo, proučujejo prakse iz svoje bližnje okolice, obstoječa gradiva, izluščijo bistvo problema …, viharijo  ideje za reševanje problema ter sodelujejo pri oblikovanju kriterijev. V fazi izvedbe so dejavnosti učencev glede na avtentičen problem in njihov načrt izvedbe zelo raznolike. Učitelj učencem naniza nekaj uporabnih digitalnih orodij, ki jih lahko uporabijo pri reševanju problema, vendar jim prepusti, da glede na njihov načrt izvedbe in namen uporabe, sami izberejo orodja, ki jih bodo uporabili. V fazi poizvedovanja učenci zbirajo informacije o njihovi rešitvi/izdelku s spraševanjem strokovnjakov, bodočih potencialnih uporabnikov, sošolcev iz drugih skupin in učitelja in glede na pridobljene povratne informacijo svojo rešitev/izdelek po izboljšajo, nadgradijo, spremenijo … Sledi predstavitev, v kateri učenci argumentirano predstavijo rešitve, kritično vrednotijo rezultate in predlagajo izboljšave v postopku reševanja problema. Učitelj učence vzpodbudi, da sami izberejo vrsto in način predstavitve, v  pomoč jim lahko ponudi nekaj možnosti uporabe DT za pripravo predstavitev rezultatov. Skozi celotni postopek reševanja avtentičnega problema poteka refleksija učencev in učitelja z arhiviranjem posameznih korakov in sprotnim spremljanjem napredka. V praksi ni vedno možno v dejavnost vključiti vseh naštetih faz reševanja problema, treba pa se je zavedati vrstnega reda in predvsem poskrbeti, da so faze, ki jih izvedemo dobro premišljene in služijo namenu.