Avtentičnost pri pouku kemije

Anita Poberžnik in Andreja Bačnik, ZRSŠ

Opredelitev  pouka kemije v  učnih načrtih in katalogih znanja za kemijo, v katerih  je kemija opredeljena kot temeljna naravoslovna in eksperimentalna veda, ki proučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in spremembe in je kot splošno-izobraževalni predmet usmerjena v pridobivanje in razvijanje temeljnih kemijskih znanj in spretnosti, ki učencem_kam/dijakom_njam omogoča aktivno in odgovorno življenje oziroma delovanje v sodobni družbi …, narekuje, da se pri pouku premišljeno in sistematično vključujejo dejavnosti, ki zahtevajo uporabo pridobljenega znanja za reševanje realnih “avtentičnih” problemov. Prispevek bomo namenili celostnemu pregledu raznolikih  avtentičnih dejavnosti pri pouku splošno-izobraževalnega predmeta kemije v slovenskem šolskem prostoru in širše. Posebno pozornost bomo namenili izzivom reševanja avtentičnih problemov s smiselno uporabo digitalnih tehnologij, pri katerih učenci_ke/dijaki_nje povezujejo “abstraktno teoretično kemijsko znanje” s pridobljenimi  znanji samostojnega  eksperimentalnega dela za iskanje rešitev/odgovorov na realne probleme.  V ta namen bo prikazanih nekaj pristopov k reševanju problemov, vključno s presojo avtentičnosti z vidika, ali gre za realističen problem z elementi avtentičnosti, ali za avtentičen (pristen) problem v najširšem pomenu, kot  je to opredeljeno/opisano/definirano v pedagoški praksi.